Umetnost meditacije obstaja že tisočletja. Ta starodavna praksa je posameznikom vseh kultur in ras pomagala najti mir, ravnotežje, spokojnost in celo jasnost v njihovem življenju. Tradicionalna meditacija je bila zasnovana tako, da je ustrezala življenjskemu slogu posameznikov, ki so jo prvič izvajali, skratka za manj hrupno okolje in počasnejši način življenja. Temu primerno so bile tudi meditacije daljše.

Meditacija je način, kako spremeniti svoj odnos do življenja. Z vadbo vadimo sprejemanje realnosti in postopoma postanemo bolj sproščeni. Ko je naš um umirjen, vidimo stvari takšne, kakršne v resnici so. Čeprav se sliši enostavno, je težje, kot se zdi. Zamegljen um z dnevnimi skrbmi popači realnost in vse kar počnemo z raztresenim umom ne bo imelo osredotočenosti in s tem prave moči. Lahko bi rekli, da je meditacija pot do modrosti in modrost je delovanje meditacije.

V sodobni družbi se meditacija raziskuje kot praksa, ki lahko podpira umirjanje, zavedanje telesa, uravnavanje pozornosti in boljši odnos do stresa. Nekatere raziskave kažejo možne koristi pri stresu, spanju, razpoloženju in kakovosti življenja.

D ihanje je pojav, ki je skupen vsem živim bitjem. Je ne-konceptualni proces sedanjega časa, ki ga je mogoče doživeti neposredno brez potrebe po razmišljanju. Poleg tega je zelo živ in dinamičen proces: vidik življenja, ki se nenehno spreminja. Dihanje se giblje v ciklih vdiha in izdiha, miniaturni model življenja samega. Pozornost na dihanju, torej zavedanje na sedanji trenutek, nas osvobaja avtomatizma in monotonosti vsakdanjega življenja.

Med načinom našega dihanja in umom je očitno tesna povezava, saj zlahka opazimo, da prvo vpliva na drugega. Ko dihamo neredno in plitvo, je naš um nemiren in razdražljiv. Z osredotočanjem na lepe misli in trenutke postaja dihanje vse bolj redno in globlje. Proces dihanja je prepleten z vegetativnim živčevjem in se odziva na spremembe našega počutja. Razpoloženje, misli in občutki vplivajo na naše dihanje in ga spreminjajo. Pri vadbi zato dih uporabljamo kot nežen opomnik za umirjanje ritma, sproščanje nepotrebne napetosti in vračanje pozornosti v sedanji trenutek. Dihalne vaje uporabljamo kot del varne in postopne prakse zavedanja.

Koncentracija in distrakcija tečeta druga ob drugi. Razlika je v tem, da je tok koncentracije močnejši, težji in polnejši od distrakcije. Ne gre za to, da um ne postaja več raztresen, ampak da predmet koncentracije ostane v vašem umu dlje kot moteči dejavniki. Ko se naša koncentracija izboljšuje, lahko ohranjamo pozornost na predmetu brez prekinitev za daljše časovno obdobje. Naša neprekinjena koncentracija zdaj postane močna kot laserski žarek in vidimo le »gole« lastnosti predmeta, onstran kategorizacije in diskriminatornega razmišljanja. Na tem nivoju um postane distanciran od vpliva motečih čustev in je začasno osvobojen hrepenenja, oklepanja in odpora. Lahko bi rekli, da je um popolnoma ločen od konfliktov. ✌

Koncentracija oz. osredotočenost je »mišica«, ki jo krepi meditacija in je oblika umske vadbe. Tako kot pri telesni vadbi se tudi pri meditaciji učimo postopnosti, rednosti in potrpežljivosti. Pravilna koncentracija je takšna, ki združuje srce in um. 𝗧𝗼 𝗽𝗼𝗺𝗲𝗻𝗶, 𝗱𝗮 𝘀𝗲 𝗽𝗿𝗶 𝘃𝘇𝗱𝗿ž𝗲𝘃𝗮𝗻𝗷𝘂 𝗸𝗼𝗻𝗰𝗲𝗻𝘁𝗿𝗮𝗰𝗶𝗷𝗲 𝗽𝗼𝘀𝗹𝘂ž𝘂𝗷𝗲𝗺𝗼 𝘀𝘁𝗮𝗹𝗻𝗲𝗴𝗮 𝗶𝗻 𝘂𝗺𝗶𝗿𝗷𝗲𝗻𝗲𝗴𝗮 𝗽𝗿𝗶𝘇𝗮𝗱𝗲𝘃𝗮𝗻𝗷𝗮 𝗸 𝗽𝗼𝘇𝗼𝗿𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶. Vračanje k zavedanju diha ali telesa razvija možnosti, da začnemo vedno znova in vodi k stabilnosti uma. Osredotočenost na dihanje nam pomaga povečati sposobnost zaznavanja. Tako smo pri učenju pozornosti z meditacijo osredotočeni na vse misli in čustva, pomembno pa je predvsem njihovo prepoznavanje in sprejemanje brez vrednotenja.

Kot je dejal Albert Einstein: »Svet, kot smo ga ustvarili, je proces našega razmišljanja. Ne moremo ga spremeniti, ne da bi spremenili svoje razmišljanje«. Moč ni v stvari sami, ampak v moči uma, ki verjame v moč stvari. 𝗨𝗺 𝗷𝗲 𝘃𝗶𝗿 𝘃𝘀𝗲𝗵 č𝗹𝗼𝘃𝗲𝘀š𝗸𝗶𝗵 𝘁𝗲ž𝗮𝘃, 𝗮 𝗷𝗲 𝘁𝘂𝗱𝗶 𝘃𝗶𝗿 𝘃𝘀𝗲𝗵 𝗿𝗲š𝗶𝘁𝗲𝘃. Je skriti zaklad, po katerem hodimo dan za dnem, ne da bi se zavedali njegove vrednosti. Gre le za to, da se ga polastimo in obvladamo, tako da vse kar počnemo, počnemo zavestno in osredotočeno namesto raztreseno in samodejno.